Moja duša se je izražala v večjih civilizacijah. Tudi Aztek sem bila. To sem tako globoko v sebi prepoznala. Od ganjenosti in oblivanja solz te globoke resnice, želim objaviti ta zapis, kako sem skozi simbole zapisala zlati ključ, pero in ogrlico. Pojavili so se simboli tudi kot čaša, vrč, kamen, kristal, vendar jih nisem prepoznala in niso v mojem telesu zbudili nikakršnih občutkov, nobenih sprememb.
Skozi globok proces sem prejela uvid in močno videla te simbole. Zlati ključ je tako močno žarel pred menoj, tako se je večal. V telesu sem globoko čutila močno resnico. Prejela sem ga v dlan in je še bolj zažarel spomin moje duše. Občutim in zagledam se med egiptovskimi piramidami, v dolgi obleki. Nekaj ljudi iz skupine, ki so tudi v tem življenju, je tam z menoj.
Ni naključno, da sem danes kjer sem, da me stvari povlečejo. Spomin duše se je tako močno prebudil. Videla sem, da sem v indijanski obleki, med plemeni indijancev. Moje telo je bilo vitko, močno in pretočno.
Vidim se v Novi Zelandiji. Tudi sedaj, ko samo pomislim nanjo, mi začne vse vibrirati. Točno vem, da moram v tem življenju tja. Tako močno me vleče tja.
Skozi proces se je razvrstilo več simbolov. Nisem prepoznala, kaj bi drugi pomenili. Le bežno, da se dogaja Japonska, Kitajska. Te predeli me ne potegnejo, nič ne čutim do njih, nobene energije ni v teh predelih zame. Predmeti so simbolizirali civilizacije, kjer sem resnično obstajala. Bila predana in živela v pretoku. Čutila sem neko močno energijo, ki teče. Čutim tako močno resnico ob simbolu pero. Telo mi je začelo drgetati, pot iz pazduhe me je začel oblivati od ganjenosti in oblivale so me solze.
Točno vem in vidim se, da sem bila med temi indijanci. Obliva me vročina, tok energije, telo drhti in drgeta od te močne resnice v katerih civilizacijah sem delovala. Globoko skrivnost v sebi sem prepoznala. Delovala sem, sprejemala ključne informacije. Ta žareči ključ mi je pokazal, kako ključne informacije sem sprejemala. Informacije so se sidrale skozi mene, prenašale modrosti, ki so odpirale vrata. Jaz sem tista, ki vedno lahko odklenem vse. Vse lahko odklenem, najprej pa svoje srce.
Prizemlji se v moje srce, v prostor spajanja energije višjih in teh energij. Potrebujem videti sebe, je nekaj zame. To v sebi tako močno vem. Takrat sem delovala v Egiptu. Iz tistega časa, iz te globoke resnice, iz teh globokih uvidov tistega časa sem globoko v sebi prepoznala in še danes vem, da je to spajanje višje energije, informacije na nek način trenje v področju mojega srca. In vsaka reakcija, ki je kdajkoli bila prisotna in je prisotna na področju srca je to spajanje teh energij skupaj.
Potem sem globoko v sebi prepoznala pero. Kristalno, čisto, belo pero. Moje telo je začelo močno drgetati. V predelu Severne Amerike sem bila v krogu Aztekov. Usul se mi je plaz solz, globoke ganjenosti resnice, da sem bila med Azteki. Moje delovanje je bilo tisto, ki je vedno napovedovalo smer. Tudi danes vedno vidim smer. Na meni pa je, da tej smeri sledim. Ko pride sporočilo, da znam napovedati smer, strukturo pozicije, mi moje telo drgeta. In ob tem sporočilu me zopet zalijejo solze od ganjenosti. Kako je v meni sposobnost videti, sposobnost vodstva, voditeljstva, zdravilstva. In delovala sem kot zdravilec s sposobnostmi zdravljenja, odpiranja resnic v smer prave za dušo. Telo mi ob tem sporočilu spet noro zadrgeta in čuti globoko resnico.
Vedno vem smer, ko pogledam v svoje srce. Moja naloga je, da le pogledam v srce in iz srca. Moja duša se je izrazila v različnih civilizacijah. Asket sem bila. To vem tako globoko v sebi. Od ganjenosti me resnično oblivajo solze. Prenašala sem resnico.
In potem močno pred mano zasije zlata ogrlica. Tako velika, tako čudovita, s tako močnim, čudovitim obeskom. Čutim jo po vseh mojih celicah, kako vibrira. Še zdaj, ko pripovedujem se moje telo kar trese. Malo sem delovala v Indiji, največ pa v Novi Zelandiji. Moja duša je domovala v Novi Zelandiji. Prenašala sem resnico in gradila skupnosti. Moje poslanstvo je graditi skupnost. Meni, kot duši je tako zelo pomembna povezanost in skupnost ter delovanje v skupnosti.
Ta ogrlica je simbol povezanosti. Nikoli ne deluj sam, povečuj se. To je bilo ganljivo sporočilo. Včasih imam v tem življenju izziv, kako se povezati, kako preplesti vse skupaj. Ta civilizacija Nove Zelandije je znala deliti in povezovati vsa znanja. Meni je v tem življenju tako pomembno povezovati in z največjim veseljem delim znanja.
Bodi družaben in povezan. Družabnost in povezanost mi tako veliko pomenita. V telesu zopet močno prepoznam ta dreget, to močno vibracijo, močno resnico, ki se zliva skozi moje telo. Vem, da sem delovala, čutim, da se moram tja vrniti. To mi je tako pomembno. Narisala bom ključ, veliko, belo pero in ogrlico ter jo postavila na svoj oltarček. Prepustila se bom sporočilom, da se bodo stekala skozi mene in, da bom lahko uporabljala svoje sposobnosti v tem življenju. Hvala.